Dehidracija ni zgolj občutek žeje – je stanje, ki lahko resno vpliva na zdravje in počutje. Že blaga izguba tekočine lahko povzroči upad energije, glavobol, težave s koncentracijo in suho kožo. V hujših primerih pa dehidracija vodi do omotice, zmedenosti in celo hospitalizacije.
Najpogostejši simptomi blage do zmerne dehidracije vključujejo suha usta, zmanjšano količino urina, temnejšo barvo urina, utrujenost in občutek vrtoglavice. Pri starejših osebah je zaznavanje žeje zmanjšano, zato so še posebej izpostavljeni tveganju. Otroci pa lahko zaradi manjšega telesnega volumna zelo hitro izgubijo večji delež tekočine.
Naš možgani so še posebej občutljivi na pomanjkanje vode. Že manjša dehidracija lahko vpliva na spomin, razpoloženje in kognitivno funkcijo. To je pomembno predvsem za ljudi, ki opravljajo umska dela ali študirajo.
V poletnih mesecih ali med vadbo telo izgubi tekočino z znojenjem, kar lahko hitro vodi v dehidracijo, če ne nadomeščamo izgubljene vode. Prav tako k izgubi tekočine prispevajo tudi določena zdravila (diuretiki), kofein, alkohol ali prebavne motnje, kot sta driska in bruhanje.
Preventiva je ključna. Redno uživanje tekočine, predvsem vode, tudi če še nismo žejni, je preprost način za zaščito zdravja. Spremljajmo telesne znake, kot je suha koža ali zmanjšana koncentracija, in jih prepoznajmo kot opozorila. Z dobro hidracijo ne izboljšamo samo fizičnega zdravja, temveč tudi počutje in učinkovitost skozi dan.